Marsikdaj sem
zasledila pogovore med aikidokami kako bi bilo potrebno za nadaljevalce, da
trenirajo med sabo in se ne ukvarjajo z začetniki, če želijo resnično
napredovati, od začetnikov pa slišim, da nočejo nadaljevalcem "krasti" časa. V nekaterih dojih so treningi občasno ločeni na začetne in
nadaljevalne, ponavadi pa treniramo vsi skupaj. Preden se posvetimo temi iz pogleda
nadaljevalca, poglejmo zadevo iz začetnikove plati.
Začetnik se na prvih
treningih veliko ukvarja sam s sabo in največ energije gre v razmišljanje kam
dati nogo, kako se postaviti za ukemi, kaj narediti z rokami poleg vsega
pa je potrebno biti še v nizkem stavu, imeti odprt zgornji del telesa ter biti ob vsem
tem še sproščen. Če torej trenirata dva začetnika med sabo, poteka med njima
veliko komunikacije. Tukaj lahko dober
nadaljevalec naredi začetniku veliko uslugo in pripravi začetnika do tega, da
ta začne komunicirati telesno in ne z glavo. Kot "dober nadaljevalec" je mišljena oseba, ki ne razlaga kaj mora začetnik narediti, ker potem komunikacija
ni nič boljša kot med dvema začetnikoma, temveč se angažira in se predčasno
postavlja v pozicije in s tem vabi začetnika v pravilno gibanje. Začetnik tako
dobi občutek za smer, postavitve in ključne točke ter tako veliko hitreje usvoji
formo kot bi jo sicer. Na takšnem treningu se vžge notranji motor in v veliko
večji užitek je trenirati s prižganim motorjem in uživati v vožnji kot pa na
vsakem koraku poslušati kako je potrebno obrniti ključ, da bo avto sploh vžgal.
Nadaljevalec je torej za začetnika zelo dragocen in vsak, ki je kdaj ustvarjal
dojo iz nič ve, kako težko je bilo prvi generaciji v primerjavi z naslednjimi, ko
so imeli nad sabo že nekoga, ki je z njimi delil znanje.
Seveda morajo nadaljevalci trenirati med sabo, vendar je včasih pravi preizkus znanja ravno trening z začetnikom, ker ta še nima ponotranjenga aikido gibanja in
zato ne sledi, kakor bi pričakovali. Takšen učni primer je shiho nage. Vsakemu
se je že kdaj zgodilo, da je delal shiho nage z začetnikom in se je ta
enostavno obrnil okrog svoje osi ter tehnika ni bila več mogoča. Ravnal je
čisto naravno, torej je težava predvsem v pomanjkljivi tehniki nadaljevalca. Na letošnji spomladanski šoli v
Parizu sem trenirala z veliko višje rangiranim partnerjem (7. Dan). Vadila sem ravno tehniko shiho nage in ko sem že mislila, da mi gre
prav dobro, je v tistem prišel mimo Tissier Shihan in mi rekel, da je tehnika sicer čisto v redu, vendar za začetnika ne bi bila dovolj dobra. Odličen
komentar :) Začetniki
so najbolj iskreno ogledalo naše tehnike, zato je za vsakega nadaljevalca več
kot priporočljivo, da gre trenirati s kakšnim novincem in vidi kako dobro je
zares njegovo gibanje.
Pomembno se mi tudi
zdi dejstvo, da smo v društvih in ne podjetjih. Učitelj ni vrh piramide, ostali pa pod njim, temveč smo v skupnosti in pomagamo eden drugemu pri napredku in
rasti. Tako kot je nadaljevalec nujen za začetnika, tako je začetnik nujen za
nadaljevalca, če ta želi resnično napredovati.
Nastasja