Aikido Ljubljana Keiko Dojo

Marsikdaj sem zasledila pogovore med aikidokami kako bi bilo potrebno za nadaljevalce, da trenirajo med sabo in se ne ukvarjajo z začetniki, če želijo resnično napredovati, od začetnikov pa slišim, da nočejo nadaljevalcem "krasti"   časa. V nekaterih dojih so treningi občasno ločeni na začetne in nadaljevalne, ponavadi pa treniramo vsi skupaj. Preden se posvetimo temi iz pogleda nadaljevalca, poglejmo zadevo iz začetnikove plati. Začetnik se na prvih treningih veliko ukvarja sam s sabo in največ energije gre v razmišljanje kam dati nogo, kako se postaviti za ukemi, kaj narediti z rokami poleg vsega pa je potrebno biti  še v nizkem stavu, imeti odprt zgornji del telesa ter biti ob vsem tem še sproščen. Če torej trenirata dva začetnika med sabo, poteka med njima veliko komunikacije. Tukaj lahko dober nadaljevalec naredi začetniku veliko uslugo in pripravi začetnika do tega, da ta začne komunicirati telesno in ne z glavo. Kot "dober nadaljevalec" je  mišljena oseb

Čez vikend je v Ravnah na Koroškem potekal koroški seminar, tokrat že tretjič, tako da lahko že kar rečemo tradicionalni seminar na Koroškem :)  Učil je tamkajšnji učitelj, Tadej Pačnik in letos kot gost tudi Matjaž Žalig. Zbralo se nas je kar nekaj iz večih klubov, vsi smo zagreto trenirali in oboje skupaj je ustvarilo odlično vzdušje na tatamijih. Po seminarju smo se še podružili v bližnjem lokalu z dobrimi burgerji. Kar nekaj naših članov je bilo prvič v tem lepem delu Slovenije in vsi so se strinjali, da zagotovo pridejo še – na izlet po pokrajini in seveda na trening :)

Pozdravljeni, imeli bomo piknik, in sicer 10. 6. od 11h naprej. Žarili bomo ob Savi, natančno lokacijo še sporočim. Prispevek znaša 5€. Prosim izpolnite vprašalnik, da se lažje organiziramo: PRITISNI TU ZA VPRAŠALNIK Naj nam bo vreme naklonjeno :)

Pretekli vikend smo se štirje člani Keiko Dojo Ljubljana udeležili seminarja pod vodstvom Bruno Gonzaleza, 6. Dan Aikikai, v Budimpešti. Bruno je naš stari znanec, saj se njegovih seminarjev udeležujemo že kar nekaj let, vendar je vsakič znova neka nova zgodba. Ponovno smo delali na kontroli vertikalne osi napada, ki omogoča primeren odgovor na različne vrste napadov. Tudi tokrat smo kot ponavadi prostoročne tehnike navezovali na delo z orožjem - bokkenom. Tako pri vadbi z bokkenom, kot tudi pri prostoročni vadbi pa smo za isti namen uporabili precej drugačne vaje.  Eden od pomembnih poudarkov na Brunotovih seminarjih je tudi ta, da sta napadalec in izvajalec tehnike vedno prisotna in živa v posameznem trenutku. To pomeni, da ne smemo zapasti v neko rutino in tehnike izvajati robotsko, ampak se prilagodimo vsaki situaciji posebej in reagiramo primerno trenutnemu dogajanju. To se sliši popolnoma enostavno in logično, vendar je v praksi veliko težje kot si mislimo. Če ne verjamete

Prejšnji teden sem bila v Oslu na seminarju od Yoko Okamoto, 6. Dan. Tema seminarja je bila dobra povezava in ohranjanje le-te skozi celotno tehniko, kar smo vadili z obilo različnih vaj. Vsi na tatamijih smo se res angažirali in tako ustvarili odlično delovno vzdušje. Treningi so bili zelo "iskreni", kjer je potekalo sicer veliko komunikacije, vendar le na neverbalni ravni - bilo je super :) Prišli smo iz različnih vetrov, poleg Slovenije še iz Nizozemske, Nemčije, Italije, Madžarske in Švedske. V soboto po treningu smo imeli skupno druženje v restavraciji, kjer smo imeli priložnost se med seboj in z Sensei boljše spoznati. Lepo je srečati aikido prijatelje po vsem svetu. Oslo sam je lepo mesto, spominja me na surovo verzijo Nizozemske, z večjimi temperaturnimi razlikami v krajšem času. Doživela sem točo, sneg, dež in sonce me je opeklo v roku dveh dni :) Seminar mi je dal ogromno idej, nakatere smo že sprobali v četrtek in res komaj čakam,